drugacen od vsakodnevnih klisejev

Toliko stvari je, da jih je težko opredeliti v nekaj besedah. Raje prihranim za presenečenja. Veliko vprašanj dobivam, naj povem kaj o sebi? Ravno od takih površinskih predsodkov se izogibam v velikem krogu. Ne da bi bilo kaj narobe z menoj, predvsem zaradi dejstva, da virtualnost in realnost ne hodita ravno z roko v roki. Že dolgo je tega, kar sem izstopil iz drveče Zemlje in se ozrl naokrog. Zanimivo je, koliko tega ljudje ne vidim(j)o. Preveč gledamo v tla in se ravnamo po nekih nečustvenih zakonitostih! Trenutno uživam v živopisnih jesenskih barvah; ne nazadnje, šele jeseni drevesa pokažejo svoje pravo barvitost - spomladi so vsa v zelenem! Sicer pa bi rekel, da sem čisto v redu fant, s pospravljenim podstrešjem, ujet v dinamiko sedanjosti, ki je včasih ne razumem najbolje, ampak vseeno vidim tisto luč na koncu tunela. Drugače pustim drugim, da sodijo o meni, čeprav se na te dovtipe ne oziram preveč; je pa res, da včasih človek vsega ne zmore sam. Cenim čustveno in življenjsko zrelost, ki jo je danes težko najti, predvsem pa ne ob spotikanju po klubih in kavarnah, kamor je skoncetrirano sodobno 'pecanje'! In potem se vsebina in forma ravno ne ujameta najbolje... ravno zaradi diktiranih klišejev. Zato - tako vsaj jaz mislim - je naprej potrebna beseda...

Ideal mate: