v iskanju svoje polovice ali vsaj nekega pribli�ka

V teh nekaj kvadratov naj bi stisnil vse tisto torej, kar označuje mojo malenkost/veličino in pri načinu pisanja opisa dosegel tisto, da bo naključni bralec/bralka rekel/rekla :ta osebek je vreden moje pozornosti in želim si zvedeti o njem kaj več.

In pri vsem naj bi bil objektiven, izjemen, edinstven(saj je to nasprotno od povprečnosti?) in vse skupaj ne sme izpasti kičasto ali samopomilovalno.In ostati dovolj skrivnosten, da vzbudim radovednost. Lahko pa vsaj poskusim. Torej :sem rovtar, ki mu urbanost mesta ni tuja in se zna zliti tako v vrvežu ulic ali slikarske razstave, kot tudi v utripu vaške veselice;cepec, ki rad ustvari kaj otipljivega z lastnimi rokami, drvar,ki zna v galop dunajskega valčka in v odskok pred padajočo smreko; glavonosec, ki ne pada na klišeje, čeprav ga včasih rahlo zanese;volk samotar, ki je nezaupljiv, pa se kljub temu hitro udomači; realist, ki gre vseeno rad v imaginarno popotovanje;trmoglavec, ki ne zna držati jezika za zobmi; redkobesedež in previdnež;uživač pri pisanju, pa prelen da bi kaj napisal;( občutki v letu 2005)

Daj mi, prosim, dopusti,
da ti vsa krotka ovijem goleni
v moje mehko pljuskanje.
Da ti ležem v toplo školjko ušes.
Da se ti ugnezdim na trebuh.
Da ti odženem misli na samotni lok.
Da ti poližem sledove proženja tetive.
Daj mi, prisluhni,
razženi meglice nad mojim vodovjem.(Dar) občutki v letu 2006

Plazeči se trop v enoličju in blažen v vedenju, da so pravkar izdelali damske vložke z okusom vanilije. Vsakodnevne novosti. V blagovnici želja. V kateri ti že na vhodu podarijo željo samo. Kako priročno. Da že na začetku in dan za dnem veš, kakšna je trenutna srajca srečnega človeka.
Mentalno abjajcanje.Bojkot globalne korporacije? Ljudje smo dvojčki. Vsak ima svojega štrajkbreherja.(Dar) občutki v letu 2007

Ko se maki odtrgajo od korenine
in pojdejo
drug za drugim
k svojemu zatonu,
ne hodi z njimi.
Svatovanj je konec.
Na vsakem koraku stoji jesen
smešna, bela, gola.
Ko maki puste za seboj puščobo,
zapri vase dež.
Naj zvoni v vijugah tvojih žil
pod znano streho.
In molči.
Ko ti bo pal veter na okno
s tremi tankimi piski
in jokom nezrelega žerjava,
tudi molči.
Maki niso marali besed.(Janevski ) občutki v letu 2008

Ideal mate:

She May be the face I can't forget The trace of pleasure or regret May be my treasure or the rice I have to pay She May be the song that summer sings May be the chill that autumn brings May be a hundred different things Within the measure of a day She May be the beauty or the beast May be the famine or the feast May turn each day into a heaven or a hell She may be the mirror of my dreams The smile reflected in a stream She may not be what she may seem Inside her shell She Who always seems so happy in a crowd Whose eyes can be so private and so proud No one's allowed to see them when they cry She May be the love that cannot hope to last May come to me from shadows of the past That I'll remember till the day I die She May be the reason I survive The why and wherefore I'm alive The one I'll care for through the rough in ready years Me I'll take her laughter and her tears And make them all my souvenirs For where she goes I've got to be The meaning of my life is she
Takšno ki bi z milino vstopila v mojo zgodbo in bi jo začutil, njo in milino v njej,v njej pa bi vzplamtela želja ostati......in meni obdržati jo........sedaj ko je vstopila!.(al pa stoji med vrati-sej ne vem)